Članki

Vodenje do srca

Danes se posvetimo srcu. Naloga srca je, da bije. Čustvena naloga srca je, da ljubi. Zato mora biti srce neobremenjeno, brezskrbno in lahkotno. Pogosto se dogaja, da imajo ljudje v srcu notranjega otroka ali osebe, ki jih imajo radi.

Če je notranji otrok v srcu, ga obremeni. Toliko so slišali, kako zdravilno, tolažeče, dobro in prijetno je, ko spoznaš svojega notranjega otroka, a se počutijo slabo. Nekaj jih tišči, še vedno bremeni. Čutijo težo na področju srca. Notranji otrok naj bo zraven srca, blizu, da lahko naredite potko in srce lahko steče na travnik k notranjemu otroku.

Če imate v srcu osebe, ki jih imate radi, jih spustite na svobodo. To je težek proces, ki ga boste težko sami speljali, ker se bodo aktivirale čustvene energije, ki jih predelate s pomočjo notranjega otroka. Naloga srca je, da ljubi. Čustveno srce je Ljubezen. Del te ljubezni podarimo ljudem, ki jih imamo radi. Ta ljubezen ostaja v nas. Rečemo: »Vedno boš del mojega srca.« S tem ni nič narobe. Ljubezni ne zmanjka. Narobe pa je, če čutimo: »Odnesel si del mojega srca.« V tem primeru nastane rana in ta rana boli. Srčna bolečina boli in to je izkusil že vsak od nas. To se zgodi zaradi prepričanja v nezavednem, da ga/jo bo ta del pripeljal nazaj k nam. Ker se to ne zgodi, hodimo po svetu z ranjenim srcem. Ranjeno srce pa je kot ranjena žival v divjini. Napadejo jo mrhovinarji.

Ljudje v srce spravljajo osebe, ker se bojijo ostati sami, ker hočejo nadomestiti to, kar jim manjka. Srce je obteženo in zanj je to prenaporno. Posledica tega je lahko visok krvni tlak, neenakomerno utripanje srca. To je zanj prenaporno, a ljudje še vedno ne izpustijo iz srca osebe, ker jih imajo tako rade.

V realnem življenju se to kaže v odnosih. Ljudje, ki jih imamo v srcu, čutijo ujetost. Radi bi bili z nami, a hkrati čutijo, kot da so zvezani, pogoltnjeni, ujeti. Zato se odmikajo. Ko se odmaknejo, jih v srcu še bolj stisnemo, ker je v nas nastala stiska. Pa smo spet v začaranem krogu. Že iz glave je težko spustiti ljudi, ki jih imamo radi, kaj šele iz srca. Nikoli ne delam ničesar, s čemer se oseba med tretmajem ne strinja. Ko vprašam, če so pripravljeni odstraniti ljudi iz srca, je prvi odgovor odločen NE. Potem vprašam, če so pripravljeni poskusiti, in če jim ne bo všeč, jih damo nazaj. Na to pristanejo. V vseh letih in po sto in sto tretmajih, se ni še niti enkrat zgodilo, da bi po končanem postopku kdorkoli želel osebe vrniti v svoje srce. Včasih dobim zahvalo, da je bila to ena izmed najboljših stvari, ki so jo naredili v življenju. Odnose, ki so si jih krčevito želeli leta in leta, zdaj končno imajo. V srcu imajo ljubezen do teh ljudi, del ljubezni je samo njihova za vedno, a ni teže, ni obremenitve in ni ujetosti.

Na žalost vam ne morem opisati postopka, ker je od osebe do osebe tako različen, kot smo si različni ljudje med seboj. To ni štancanje, to je skrben korak za korakom, ki zahteva stoprocentno zbranost in pravo ukrepanje, ko je to potrebno.

Zdaj pa še na hitro ponovimo, kako razbremenimo in potolažimo srce:

Vdih, izdih, pojdite v prsni koš, preglejte, če vas kje kaj teži, stiska, boli, očistite …

Ponoven vdih in izdih in pojdite do svojega srca. Stopite do srca in ga poglejte. Kaj vidite oz. se vam zdi, kakšno je vaše srce? Verjetno si boste predstavljali anatomsko srce. Da se boste lažje povezali, ga spremenite v srček z rokicami, nogicami, lički, učki. Spremenite ga v srček, kot nastopa v risankah. Vzemite ga v naročje. Zdaj bo verjetno nastopil trenutek, ki bo čustveno naporen. V tem trenutku padejo pregrade, ki ste jih nevede zgradili. Več kot je teh pregrad, več energije se sprosti. Zajokajte, dihajte in počakajte, da se energije sprostijo. Če je potrebno, še enkrat preberite prispevek o joku. Joka ne zadržujte, ampak zraven dihajte. Na ta način energije predihate, če jok zadržujete, zadržujete energije v sebi in se samo preselijo na drug del telesa. Vsakokrat ko začutite, da čustveno postane težje, se ustavite, prejokajte, predihajte, počakajte, da se čustveni naboj sprosti in šele potem pojdite naprej.

Vzemite srce v naročje, pobožajte ga, stisnite ga k sebi. Počakajte, predihajte, če je potrebno, in ga ponovno pobožajte. Povejte mu, da ste ga našli, da niste vedeli, kako do njega. Povejte mu, da ga imate radi. Objemajte ga, božajte, povejte mu vse, kar si želi slišati in ne hitite, da se energije lahko sprostijo. Zdaj se sproščajo energije, ki so globlje od energij, ki ste jih čistili do sedaj, zato je tudi težje. Vedno gre po plasteh, zato s sprotnim čiščenjem preprečujete, da bi se energije zajedle v telo, hkrati pa lahko pridete do energij, ki so bolj globoko.

Ko božanje, objemanje in tolaženje srca postane lažje, poglejte, kako veliko je. Zaupajte sebi in svojim občutkom. Um pospravite, zdaj ga ne rabite. Kaj se vam zdi? Je preveliko, premajhno, ravno pravšnje? Kaj bi mu pomagalo, da bi postalo ravno prav veliko? Enako je z barvo. Kakšne barve je? Vam je njegova barva všeč? Kaj lahko naredite, da bo barva prava. Ko dobite odgovor, naredite tako. Poglejte, če je prašno, umazano, ranjeno … Obrišite, umijte ga, odstranite vse, kar ne sodi vanj, rane zašijte, namažite z najboljše, zdravilno kremo, zmasirajte ga … Poglejte zadaj, ponovno preverite velikost, barvo. Med tem ko to delate, mu nežno prigovarjajte, da ga imate radi, da ste mu hvaležni, ker ves čas dela, opravičite se mu, ker ste ga tako dolgo pustili samega, obljubite mu, da ga boste večkrat prišli pogledat, mu povedat, da ga imate radi, da je za vas pomembno, in da ga nikoli več ne boste pustili samega ali ga zapustili. Ponavljajte stavke, govorite, kar si želi slišati, kar mu želite povedati, povejte večkrat. Povejte mu, da ni prav, da skrbi, opravičite se mu, ker ste mu naložili skrbi, povejte mu, da je njegova naloga, da bije, da je srečno. Če je prestrašeno, ga potolažite. Povejte, da zmorete in ni treba, da ga skrbi.

Ko je srce prave barve, velikosti, ko je potolaženo, mu povejte, da boste odšli. Opazujte, če se je vznemirilo. Ponovno ga potolažite, povejte mu, da boste še prišli, naj vam da čas, da boste to lahko dokazali. Položite ga na mehko blazino, pernico, oblaček, naj mu bo prijetno. Ne odhajajte, dokler ni potolaženo.

Pojdite v prsni koš, vdih in izdih in odprite oči. To so splošna navodila, pri vsakemu od vas bo drugače. Na začetku bo verjetno težko, a vsakokrat bo lažje. 

več v FB skupini Čarobni odnos in v knjigi Čarobni odnos

Priporočam v branje

ODLOČANJE V UMIRJENOSTI
KAKO SE IMETI RAD?
POT DO SRCA